Intervju Siol: "Kanal C0 in sežigalnica bosta brez dvoma še bolje zaščitila zdravje ljudi in okolja"

· 5 min branje
Nazaj

Objavljamo intervju z Zoranom Jankovićem, ki smo ga na Siolu brali v soboto, 6. maja.

--

V pregretem političnem ozračju glede gradnje povezovalnega kanalizacijskega kanala C0 v Ljubljani smo se pogovarjali z županom Zoranom Jankovićem. Zatrjuje, da ima občina za vsa doslej izvedena dela na trasi kanala pridobljena pravnomočna gradbena dovoljenja. "Kdor pravi, da je treba za kineto delati presojo vplivov na okolje, nima prav, zato to mnenje izpodbijamo na sodišču. To bi v praksi pomenilo, da če bi opustili vgradnjo kinete, potem bi lahko dela nadaljevali, ne da bi kdorkoli od nas zahteval karkoli. To je sprto z vsako logiko," pojasnjuje dogajanje. V intervjuju je spregovoril tudi o težavah Zdravstvenega doma Ljubljana, o glavnih infrastrukturnih projektih njegovega petega županskega mandata in o tem, za katero lokacijo sežigalnice se najbolj zavzema.

Gospod župan Janković, kakšno je najnovejše stanje glede gradnje kanala C0?

Dela potekajo nemoteno na osnovi pridobljenih pravnomočnih gradbenih dovoljenj. Zaradi delovnega pasu, ki poteka na vsaki strani kanala v širini 5 metrov, smo se z večino lastnikov zemljišča uskladili in z njimi podpisali služnostne pogodbe. Nedavno tudi z gospodom Markom Kosmačem, enem izmed treh vodilnih protestnikov v zadnjih dveh letih. Gradnjo kanala C0 nameravamo končati do konca leta.

Posnetek je na voljo tukaj.

Kdo so protestniki na trasi kanala C0? Gre za dejanske lastnike zemljišč ali morda tudi druge nepovezane osebe?

Gre za oboje, veliko več pa je protestnikov, ki niso lastniki zemljišč. Med domačini je glavni pobudnik protestov Aleš Mrzel, ki je od lastnikov zemljišč zbiral pooblastila in jih zastopal v postopkih na Upravni enoti Ljubljana. Bil je prisoten tudi pri postopkih razlastitve za delovni pas.

Koliko kanala C0 je še nezgrajenega?

Gre za okoli 1.700 metrov. Od tega je potrebno 700 metrov kanala C0 zgraditi v armiranobetonski in vodonepropustni kineti, ki bo zagotavljala dodatno zaščito. Po priporočilu Geološkega zavoda Slovenije smo se namreč odločili za 2.100 metrov dodatne zaščite kanalizacijskega kanala s kineto. Tudi če bi se zgodilo, da bi osnovna cev puščala, bi vsebina ostala v kineti. Potrebno je vedeti, da so na vsakih sto metrov po celotnem kanalu C0 nameščeni merilniki nivoja in pretoka, ki bi kakršnokoli uhajanje takoj zaznali. V tem primeru bi nemudoma zaprli črpališče na Brodu in sanirali napako. Življenjska doba cevi kanala je 150 let.

V Ljubljani imamo 1.200 kilometrov kanalizacijskih vodov, nekateri so stari več kot sto let. 71 odstotkov teh vodov že poteka po vodovarstvenem območju, pa tega nihče ne problematizira.

Ali lahko na kratko pojasnite časovnico gradnje kanala C0? Od prvih načrtov do današnjega stanja?

Projekt kanala C0 je začel nastajati že leta 1972, leta 1991, ko sta bili Medvode in Vodice še del ljubljanske občine, pa je bila trasa v prostorskem planu dokončno določena. Obe zdajšnji občini ležita gorvodno. To pomeni, da odplake iz greznic prihajajo preko podtalnice proti vodarni v Kleče, kjer načrpamo 90 odstotkov vode za potrebe Ljubljane. To isto traso kanala smo uvrstili v prostorski plan leta 2010, za celotno traso je bila že takrat narejena celovita presoja vplivov na okolje, ki je sestavni del okoljskega poročila. Ob sprejemu prostorskega načrta, trasa kanala C0 nikoli ni bila problematizirana.

Takrat je pet strank desnega političnega pola in civilna iniciativa Tržnice ne damo poskusilo zbrati podpise za razpis referenduma o sprejetem OPN, a so zbrali komaj 9.500 podpisov, kar je okoli 35 % potrebnih podpisov. Ljubljančanov očitno niso prepričali, kar je ključno.

Leta 2007 je bilo na kanalizacijsko omrežje priklopljenih 68 odstotkov objektov, do lani se je ta delež povečal na 92 odstotkov. S tem smo ukinili 20 tisoč greznic. Z izgradnjo kanala C0 se bo ta odstotek povišal na kar 98 odstotkov, s čimer bomo ukinili še dodatnih 6.400 greznic, od tega 1.900 v občinah Medvode in Vodice.

Ljubljani ne pomaga, če uredimo vso kanalizacijo, če pa gorvodne občine v podtalnico izpuščajo odplake. Potrebno je urediti celotno traso in preprečiti odtekanje greznic v podtalnico.

Kljub temu, da je Agencija za okolje (Arso) dejala, da presoja vplivov na okolje ni potrebna, se je začelo zapletati leta 2020, ko smo se zaradi dodatne varnosti odločili za vgradnjo kinete na delu trase. Takrat je Arso zahteval, da je za vgradnjo kinete potrebno narediti presojo vplivov na okolje. To bi v praksi pomenilo, da če bi opustili vgradnjo kinete, potem bi lahko z deli nadaljevali, brez da bi kdorkoli od nas zahteval karkoli. To je skregano z vsako logiko. Narobe svet.

Dejstvo je tudi, da je kineta del projekta za izvedbo, zato ne potrebuje dodatne presoje vplivov na okolje. Pridobili smo strokovno mnenje profesorja upravnega prava dr. Rajka Pirnata, ki nam je pritrdil, na upravnem sodišču smo sprožili postopek, kjer dokazujemo, da presoja vplivov na okolje za kineto ni potrebna. Ko so nam na primer razveljavili gradbeno dovoljenje za šest metrov cevovoda, je sodišče odločilo v našo korist. Druga stopnja na MOP-u je potem na podlagi sodbe upravnega sodišča ponovno izdala gradbeno dovoljenje. To se je zgodilo že potem, ko je Arso zahteval presojo vplivov na okolje za kineto.

Ne razumem nekaterih lastnikov zemljišč ob trasi C0, ki nasprotujejo gradnji. Kanal C0 namreč odpravlja tudi njihove greznice. Kam danes spušča fekalije recimo Brane Grad, eden izmed treh najvidnejših nasprotnikov gradnje kanala in eden večjih lastnikov zemljišč ob trasi?

Tudi on še ni priklopljen na kanalizacijsko omrežje?

Naj pokaže državne inšpekcijske odločbe, pa se boste prepričali.

V javnosti se pojavljajo bojazni, da bodo Ljubljančani v primeru večjega potresa ali druge naravne katastrofe ostali brez pitne vode.

Tudi če razumem politične nasprotnike, ki želijo meni škoditi, je povsem neodgovorno, da z zavajanjem strašijo, da bo Janković zastrupil Ljubljančane. A se vam zdi, da bom zastrupil sebe, svojo družino in vnuke? To so neumnosti. Kanal lahko zdrži potres do 10 stopnje po evropski lestvici. Pitna voda bo s tem projektom še bolj zavarovana in bolj čista.

Foto: Bojan Puhek

Zakaj je prišlo do razbitja celotnega projekta na več manjših delov? Je bila s tem izigrana zakonodaja?

Nikakor ne. Ni šlo za razbitje projekta na več manjših delov, tak način gradnje poteka že od vsega začetka. Gradbena dovoljenja za posamezne dele smo pridobivali glede na dinamiko pridobivanja zemljišč oziroma soglasij za gradnjo. Podobno se dogaja pri gradnji 3. razvojne osi na relaciji Celje – Slovenj Gradec, kjer prav tako obstaja več gradbenih dovoljenj, glede na dinamiko pridobivanja zemljišč. Zato se gradi fazno.

Še vedno trdite, da imate za vsa doslej izvedena dela na trasi kanala C0 pravnomočna gradbena dovoljenja?

Absolutno, lahko vam jih tudi pokažem. K ogledu sem pozval vse nasprotnike gradnje, ampak jih očitno ne zanima. Imeli smo tudi 19 inšpekcijskih pregledov, ki niso ugotovili nobenih nepravilnosti. Aleš Hojs, ki je od leta 1992 do leta 2006 služboval v podjetju VOKA, več let je bil celo tehnični direktor, se v tem času ni oglasil niti enkrat. Tudi ko je bil kasneje zaposlen na Družbi za razvoj infrastrukture (DRI), ki izvaja nadzor nad projektom, se kot vodja oddelka za infrastrukturne projekte ni oglašal. Sedaj pa nasprotuje gradnji kanala.

Pridobili smo vsa pravnomočna gradbena dovoljenja za doslej izvedena dela na trasi kanala C0, ki si jih lahko ogledate spodaj:

GD za 1. del - PRAVNOMOČNO
GD za 2. del - PRAVNOMOČNO
GD za 3. del - PRAVNOMOČNO
GD za 4. del - PRAVNOMOČNO
GD za 5. del - PRAVNOMOČNO
GD za 6. del - PRAVNOMOČNO
GD za 7. del - PRAVNOMOČNO
Sprememba GD za 1. del - PRAVNOMOČNO

Situacija se zdi absurdna. Gre za politizacijo primera, česar smo v Sloveniji pogosto vajeni. Nekakšen boj med političnimi strankami?

Ko so Aleša Primca na enem izmed intervjujev vprašali, zakaj sem že toliko let župan, je odgovoril, da zato, ker ni bilo protestov proti meni. V istem intervjuju se je tudi pohvalil, da je v Sloveniji organiziral rekordno število protestov, 350. Ne nasprotujem protestom, dokler so ti mirni in spoštljivi. Vsakdo ima pravico izraziti svoje mnenje. O kanalu C0 in sežigalnici sem govoril ves čas volilne kampanje, pa sem na volitvah dobil 62 odstotkov glasov. Ne glede na nižjo udeležbo, sem prepričan, da so prav moji volivci ostali doma, saj so bili, sodeč po anketah, prepričani v mojo zmago. Za primerjavo, Tomaž Ogrin, ki je na soočenjih ves čas prikazoval fotografijo ene slabe cevi, je prejel en odstotek glasov. Na koncu štejejo rezultati dela. Najslabše pri vsem tem je, da nasprotniki gradnje negirajo strokovno mnenje. Sam nisem določal traso kanala C0, stojim pa za odločitvami strokovnih služb, ki so ugotovile, da je obstoječa trasa edina možna, saj so preverjali tudi druge variante, pa jih ni.

Na zadnjih županskih volitvah ste prepričljivo slavili, zdaj pa zaradi kanala C0 nad vas letijo kritike z vseh strani. Hrbet so vam obrnili že predsednica države Nataša Pirc Musar, ki vas je pozvala k začasni zaustavitvi del, gradnji nasprotuje Inštitut 8. marec z Niko Kovač na čelu, za NIJZ je gradnja z vidika vpliva na zdravje Ljubljančanov nesprejemljiva, na problematiko opozarjajo tudi zdravniki UKC Ljubljana. Zdi se, da na vaši strani ostajajo le še premier Robert Golob s svojim Gibanjem Svoboda in okoljski minister Uroš Brežan. Kako si razlagate ta fenomen?

Večina Ljubljančanov molči, saj sem prepričan, da mi verjamejo, ker stojim za stroko in pravno državo. Predsednici Nataši Pirc Musar sem po njeni izjavi poslal dopis z 200 strani dokumentacije in jo med drugim vprašal, ali naj odloča ulica ali pravna država. Njen odgovor še čakam.

NIJZ ni soglasodajalec. Dejali pa so, da so načeloma proti vsakemu kanalu. A potem naj poiščejo ustrezne rešitve.

Spoštujem zdravniško stroko, a skupina 31 zdravnikov ne pozna gradbene stroke. Če me boli zob odidem po pomoč k zobozdravniku, ne ortopedu. Tudi njim smo poslali odgovor na njihov dopis.

Inštitut 8. marec prav tako lahko ponovi predlog predsednice, naj ustavimo gradnjo, a potem se je treba vprašat, kdo bo prevzel odgovornost, če evropskega projekta ne bomo končali. Kam naj po njihovem odpeljemo fekalije iz greznic na Brodu, v Stanežičah, Vodicah, Medvodah in od drugod.

Še enkrat poudarjam, da imamo za kanal C0 vsa pravnomočna gradbena dovoljenja. Kdor pravi, da je potrebno za kineto delati presojo vplivov na okolje, nima prav, zato to mnenje izpodbijamo na sodišču.

To pravi ministrstvo za okolje in prostor.

Ne ministrstvo, temveč določena oseba na ministrstvu. Minister Uroš Brežan je potrdil, da gradimo kanal C0 na osnovi pravnomočnih gradbenih dovoljenj.

Res je, ta oseba pravi, da so vsa pridobljena gradbena dovoljenja nična, če ni narejena presoja vplivov na okolje.

Mi pa imamo dvakratno odločitev Arsa, da presoja vplivov na okolje ni potrebna, kar so ugotovili že v predhodnem postopku.

Zakaj so se potem po vašem mnenju premislili?

To bo najbolje, da vprašate takratnega ministra Andreja Vizjaka. To se je zgodilo povsem na koncu tretje Janševe vlade. Na hitro so sprejeli takšno odločitev, mi pa smo se, kot se pritiče pravni državi, pritožili. In sedaj čakamo odločitev sodišča.

Kaj boste storili v primeru, da sodišče odloči vam v škodo?

Sodba sodišča je vedno prava, kakršnakoli že bo. In jo bomo spoštovali. Nikoli pa ne komentiram odločitev sodišč.

Gre torej za politično zgodbo?

Na letošnji praznik dela sem na Rožniku dejal, da se Janez Janša v opoziciji počuti kot riba v vodi. Dela tisto, kar najbolje zna. Referendumi, sklici parlamentarnih komisij, interpelacije ... Torej, nagaja vladi.

Je pa notranja revizija okoljskega ministrstva pod vodstvom Simona Zajca leta 2019 pokazala, da so bili postopki vodeni napačno. »Javni uslužbenci obravnavanih postopkov niso vodili z zadostno mero strokovne in kritične presoje,« so zapisali.

Ne gre za napačno vodenje postopka na MOL-u, izjava se je nanašala na ministrstvo. Od ministrstva nismo prejeli nobenega opomina, kar pomeni, da je bilo vse skladno s pravili.

Po nekaterih informacijah vam manjka gradbeno dovoljenje na sporni parceli številka 2161, kjer so že vgrajene cevi z betonskimi kinetami. Ali to drži?

Ne drži, kajti v to parcelo sploh ne posegamo. Nasprotniki gradnje kanala C0 so se ušteli. Z lastnico parcele smo podpisali pogodbo za služnostno pravico za celotno parcelo, ki meri 5.500 kvadratnih metrov, za 30 let.

Koliko odškodnine ste ji izplačali?

55 tisoč evrov.

Se je zgodil še kakšen podoben primer?

Da, tudi Marku Kosmaču smo izplačali 33 tisoč evrov.

Poslanec NSi Aleksander Reberšek je v oddaji Tarča omenjal še eno sporno parcelo, ki naj ne bi imela gradbenega dovoljenja.

Gospoda Reberška sem takrat prvič videl, očitno gre za enega tistih strokovnjakov, ki je v enem mesecu uspel naštudirati vse okoli kanala C0. To je njegova pravica, kaj pa naj dela drugega v parlamentu, kot da govori? Zakaj sem pa jaz zapustil poslanski stolček v parlamentu? Zato, ker je tam preveč govorjenja, brez konkretnih dejanj. To ni bilo zame.

Če bi inšpekcijske službe ugotovile nepravilnosti, bi dela ustavile, pa jih niso, temveč so ustavile inšpekcijski postopek.

Nekateri vam očitajo, da ste nedotakljivi in da imate vpliv tudi na inšpekcijske službe. Da ste nad državnimi institucijami?

To ne drži, niti ne poznam vodjo inšpekcijskih služb. Ker izjemno zaupam stroki, lahko tudi mirno spim. Preden podpišem katerikoli dokument, ga pred mano podpišejo štirje sodelavci: vodja oddelka, vodja pravne službe, vodja finančne službe, pristojni podžupan in nato šele jaz.

Ali so mi kdaj očitali, da ne hodim na sodišče? Niso. Od leta 2012 dalje, se je na sodišču vodilo osem postopkov. V 6 primerih sem bil oproščen, od tega sta 2 še iz obdobja Mercatorja, 4 iz županovanja, eden od teh se je nanašal na Stožice. Ostala sta še 2 primera prav tako za Stožice. Verjamem, da je pravico možno doseči le na sodišču in ne na ulici.

Prav zaradi tega, ker si lahko privoščite najboljše odvetnike vam nekateri očitajo, da lahko na sodišču dosežete kar želite.

Tem odgovarjam naslednje. Naj doživijo en odstotek tega, kar sem doživel sam in moja družina, pa naj potem razlagajo o nedotakljivosti. Naj spomnim samo na zadnjo hišno preiskavo pri meni doma, ko sem jih ob 6. uri zjutraj sprejel na vhodu. Na vrata je prišla tudi soproga, ko je želela oditi, so nama dejali, da so v bistvu prišli zaradi nje. Osumljena naj bi bila pranja denarja, vendar FURS kasneje ni ugotovil nobenih nepravilnosti. Vse dokumente bi lahko dobili, če bi to želeli. Pa niso. Hišna preiskava je bila nepotrebna.

To je tisto, česar Janezu Janši ne oprostim. Da se brez razloga spravljajo na mojo družino, je nedopustno. Dokler so preiskovali mene, sem razumel, ker sem politični nasprotnik. Ne oprostim pa mu, da se spravlja na moje bližnje.

Dotakniva se še razmer v Zdravstvenem domu Ljubljana (ZDL). Kakšne so trenutne razmere?

ZDL je največji zdravstveni dom v državi. Primarnega zdravstva v Sloveniji brez ZDL praktično ni. Pomanjkanje družinskih zdravnikov je prisotno v celotni Evropi, Sloveniji. Zakaj so se spravili ravno na ZDL, mi ni jasno. Direktorica prof. dr. Antonija Poplas Susič je odlična zdravnica in direktorica, ki se je lotila sprememb. Odliv zdravnikov na nek način razumem, saj pri koncesionarjih ali zasebnikih delajo manj za višje plačilo. Zaenkrat nimamo nobenih težav v pediatriji in ginekologiji, je pa problematična starostna struktura teh zdravnikov, saj novih ni. Na to težavo opozarjamo že desetletje. 33 tisoč pacientov izven Ljubljane imajo zdravnika v ZDL, štiri tisoč od tega jih živi v tujini. Z odprtjem devetih ambulant za neopredeljene smo vpisali šest tisoč pacientov. Razmere se počasi normalizirajo, iščemo nove zdravnike, na seji mestnega sveta smo soglasno sprejeli odločitev o štipendiranju mladih zdravnikov.

Na zadnji razpis za 18 mest za specializacijo družinske medicine, kjer v zadnjem času najbolj primanjkuje zdravnikov, se ni prijavil nihče. Čemu pripisujete to?

Temu, da specializacija družinske medicine očitno ni toliko zanimiva. Da jih tudi zdravniški kolegi drugih specialnosti ne obravnavajo enako primerno sebi.

Kaj ste še pripravljeni ponuditi mladim zdravnikom, da pridejo delat v ZDL?

Mladim zdravnikom bomo v času dela v ZDL omogočili neprofitno stanovanje. Prav tako tudi tistim zdravnikom, ki bodo k nam prišli iz tujine.

Kje še vidite težave v zdravstu?

Težava mladih zdravnikov je izredno velika. Vlada ima trenutno tri velike izzive: energetsko krizo, ki jo je premier dr. Robert Golob dobro rešil. Ostajata pa še zdravstvena reforma in plačna reforma javnega sektorja. Na teh dveh točkah bo vlada obstala ali ne. To je dejstvo.

Ste torej optimistični glede razmer v ZDL?

Absolutno. Imamo 1.700 zaposlenih, trdim, da gre za najboljši zdravstveni dom v Sloveniji. V ZDL se med drugim hodijo učit zdravstvene ekipe iz Evrope.

Še vedno vztrajate, da si direktorica ZDL Antonija Poplas Susič, kljub številnemu odhodu zdravnikov, zasluži nagrado?

Odliv kadrov ni nič večji kot pod vodstvom prejšnjega direktorja. Prof. dr. Antonija Poplas Susič se je lotila izboljšave dveh ključnih področjih. Zdravstvenega dela in upravnega dela, kot so računovodstvo, finance, nabava, komerciala, investicije ...

Nagrada za leto 2021 ni sporna, je upravičena, zakonita in ji je nihče ne more odvzeti. Dobili so jo tudi prejšnji direktor ZDL za 4 mesece in strokovna direktorica. Svet zavoda ZDL je soglasno potrdil nagrado in tudi zapisal, da je ponosen, da ima tako dobro vodstvo.

Kaj je pet glavnih projektov vašega četrtega mandata? Gre vse po načrtih?

Trenutno je v Ljubljani v teku 150 projektov in potekajo po načrtih.

Glavni projekt so aglomeracije, gre za izgradnjo kanalizacije na 261 cestah. Polovica tega je že narejenega, v celoti bo končano prihodnje leto. Ob prenovah cest urejamo pločnike, kolesarske steze in sadimo drevorede povsod, kjer je možno. V povprečju posadimo okoli 1.000 dreves letno. Trenutno izvajamo podzemno infrastrukturo za novo avtobusno in železniško postajo, Emoniko in Vilhario. Da bodo avtobusne linije čim hitreje z obvoznice pripeljale do avtobusne postaje, bomo začeli s prenovo Linhartove ceste, prenovili bomo Šmartinsko cesto, Masarykovo in podvoz pri Orto baru. Novo kanalizacijsko infrastrukturo bomo položili tudi na Kolodvorski od železniške postaje do Komenskega ulice. To pomeni, da bo prihodnja tri leta precej prometnih zastojev, zato prebivalce prosim za potrpljenje.

Začeli bomo z gradnjo 1.500 mestnih stanovanj na 9 lokacijah.  Najbolj se veselim gradnje stanovanj na Povšetovi, na zemljišču nekdanje Snage.

Bazen Ilirija izgleda izvrstno, začeli bomo tudi z deli na bazenu v Vevčah. Gradbeno dovoljenje za atletski stadion Žak v Šiški pričakujemo poleti, v tem mandatu bomo začeli tudi z gradnjo plezalnega centra.

Gradnja centra Rog poteka po načrtih, uradno odprtje načrtujemo septembra. Dogradili bomo Baragovo semenišče, upam, da bomo konec leta pridobili gradbeno dovoljenje za prenovo osrednje tržnice  z izgradnjo podzemne garaže.

Kaj se dogaja z umeščanjem sežigalnice v prostor in katera je najverjetnejša lokacija?

Posnetek je na voljo tukaj.

V zadnjih letih je v Ljubljani vse več komarjev, razmere v nekaterih delih poleti že postajajo nevzdržne. Se zavedate te problematike?

Seveda. Ker zime niso dovolj mrzle, komarji ne poginejo. To je težava.

Ali razmišljate o kakšnih rešitvah? Na Obali so že zagrizli v to težavo, čeprav občutnega izboljšanja stanja še ni opaziti.

Čakamo na rezultate z Obale, nato se bomo odločili, kako postopati. Rešitve zaenkrat še ne poznamo.

--

Avtor: David Kos
Fotograf: Bojan Puhek za Siol.net

Nazaj

© 2024 LISTA ZORANA JANKOVIĆA. Vse pravice pridržane.

Piškotke uporabljamo za pravilno delovanje spletne strani in izboljšanje vaše izkušnje. S klikom na "prilagodi nastavitve" lahko upravljate z nastavitvami piškotkov. Več informacij najdete v Politiki o piškotkih.