Objavljamo intervju z Zoranom Jankovićem, objavljenem v Dnevniku (Objektiv) 7. oktobra 2023.
Avtorja: Vanja Brkić, Miran Lesjak
--
Ta mesec bo minilo natanko 17 let, odkar so Ljubljančani Zoranu Jankoviću podelili prvi županski mandat. Dolgoletni župan rad opomni, kako je bila prestolnica videti, preden je prevzel župansko verigo, in kako je videti zdaj. V vidno zadovoljstvo mu je, da je občini uspelo avtomobile pregnati s Kongresnega trga in mestnih nabrežij. Po drugi strani se mu ne zdi problematično, da občina s prostorskim načrtom samo na širšem območju glavne železniške postaje dovoljuje gradnjo več tisoč novih parkirnih prostorov, ki bodo na rob mestnega središča pritegnili dodaten motorni promet. Z županom Ljubljane smo se pogovarjali pred desetimi dnevi, ko so se vlada in občine znašle na nasprotnih bregovih pri zahtevi občin, da jim država prizna višjo povprečnino.
S sedanjo povprečnino Ljubljana financira 77 odstotkov svojih zakonskih nalog. S katerimi viri financirate preostalih 23 odstotkov? Kakšna bi bila primerna povprečnina za Ljubljano?
Včeraj je potekalo srečanje ZMOS-a, kjer smo ugotovili, da so te spremembe letos nastale predvsem zaradi materialnih stroškov, inflacije, povišanja plač vzgojiteljicam v vrtcih, kar sicer podpiram, in so povzročile dodatno finančno breme, saj so to naše naloge, ki jih moramo plačati. Odgovor, ki smo ga prejeli od vlade, je bil, da bodo stroške dviga plač, ki so ga dogovorili z državnimi sindikati, povrnili.
Vlada vam je to zagotovila?
To je bilo rečeno na srečanju na Brdu pri Kranju, kjer smo bili vsi župani. V Ljubljani smo že na začetku leta povedali, da podražitve vrtcev ne bomo izvajali na podlagi ocene, ampak bomo pripravili izračune, ki jih bomo predočili vladi in nato počakali na odločitev. Tako smo bili praktično zadnja občina, ki je podražila vrtce. Dejanski stroški MOL v zadnjih štirih letih so samo za vrtce za deset milijonov evrov višji in zato smo se odločili, da jih v vseh teh šestnajstih letih šele tretjič podražimo. Od 27-odstotne podražitve bo ta za starše dejansko 15-odstotna, ker ponujamo subvencijo za draginjo in druge ugodnosti, tako da bodo starši prispevali 3,3 milijona, 6,7 milijona evrov pa bo plačalo mesto.
Moj predlog, pri katerem vztrajam in tudi drugi s tem soglašajo, je, da moramo občine dobiti od države toliko sredstev, kolikor dobimo obveznih nalog. Občine pa smo si med sabo zelo različne. Občina, ki dobi največ na glavo prebivalca, dobi od države 1900 evrov, mi pa dobimo le 700 evrov povprečnine, ampak po tem, ko nam odštejejo še razvitost, je to 623 evrov. Idealno bi bilo, da bi spremenili zakon in z njim določili, da občine, ki nimajo vrtcev ali gasilske brigade ali knjižnic, ne morejo dobiti povračila za vrtce, gasilce, knjižnice …, ampak so deležne zvišanja povprečnine samo za zagotavljanje delovanja tistih ustanov in nalog, ki jih imajo, ostalim pa se povprečnina zviša v celoti. Če bi tako pristopili, bi polno zvišanje povprečnine veljalo praktično za vse mestne občine, dodatno še za nekatere druge, recimo Domžale.
Realizacija letošnjega proračuna Ljubljane bo okoli 400 milijonov. Od 35 do 38 odstotkov dobimo skozi povprečnino, razliko pa ustvarjamo sami z zaračunavanjem nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki znaša približno 57 milijonov evrov, s komunalnim prispevkom, z evropskimi sredstvi, kjer nam država za že plačane projekte dolguje 15 milijonov evrov. Nihče ne ugovarja realizaciji teh projektov, samo na ministrstvu nam ne vedo povedati, kdo je naš skrbnik. Kar pomeni, da ne vemo, koga naj kličemo in kaj vprašamo. Za novo finančno perspektivo so rekli, da bodo izvajali analizo vsakega računa na preskok, kar pomeni, da bodo večji račun analizirali, ostale pa bodo potrjevali in dajali v izplačilo. Moj predlog je bil, da bi to delali tudi za stare projekte, naj se ne ukvarjajo z analizo začasne situacije, za njo je odgovoren nadzornik, kriv pa bo župan, če bi bilo kaj narobe; naj raje delajo načrtno analizo končne situacije in po njej ugotavljajo dejansko stanje. Trenutno smo nemočni, nimamo povrnjenih sredstev, tudi DDV moramo plačati, čeprav bi lahko z neplačilom DDV na koncu vse poračunali.
Zagovarjate torej načelo »Vsakomur po predpisanih nalogah«.
Po eni strani razumem predsednika vlade, bile so poplave, sanacija zahteva denar. Ljubljana je tokrat dobro šla skozi v primerjavi z drugimi mesti, saj ni bilo večjih poškodb na javni infrastrukturi, so pa nekateri posamezniki izgubili svoje domove, ki jim sedaj pomagamo s sredstvi iz ustanovljenega donacijskega sklada. Po podatkih spletne aplikacije Ajda so poplave na območju Ljubljane povzročile za 7,7 milijona evrov škode, od tega 3,7 milijona evrov na zasebnih objektih. Povedali smo, da z našimi izvajalci pri obnovi bivalnih prostorov ne bomo pomagali vsem prizadetim, ampak samo tistim, ki so lastniki hiš, imajo gradbeno dovoljenje in torej stavbe niso črne gradnje. Vedel sem, da se bo zastavilo vprašanje, kdo bo odgovarjal za pravično razdelitev sredstev. Zato smo tudi ustanovili ulični odbor oz. komisijo, ki so jo sestavljali do 5 predstavnikov ulice, ki so ocenili nastalo škodo, do 3 predstavniki Zveze prijateljev mladine in do 3 predstavniki Mestne občine Ljubljana. Zmenili smo se, da je meja 1500 evrov, če so prihodki v tej stanovanjski skupnosti višji, dobijo povrnjenih 50 odstotkov stroškov, sicer pa 75 odstotkov. Devet izvajalcev, ki delajo za mesto, je prineslo ponudbe za izvedbo del, ki so bile vredne od 19 do 33 tisoč evrov, mi pa smo jim rekli: Fantje, tukaj ne morete služiti, zgornja meja je 20 tisoč evrov. In so sprejeli. Njihove ponudbe smo nato predali uličnemu odboru, vsak prizadeti lastnik pa se je odločil, ali bo izbral izvajalca s tega seznama, ali bo imel svojega izvajalca, ali pa sanacijo svoje hiše izvaja sam. A račune in odločitev o višini povrnitve stroškov smo prepustili ZPM Ljubljana Moste – Polje, saj je zame njihova predsednica in naša častna meščanka Anita Ogulin sinonim za pravičnost. Na terenu smo si ogledali situacijo, rezultat pa je, da imamo 59 lastnikov nepremičnin, ki dobijo povračila v višini po 15 tisoč evrov, kar pomeni 75 odstotkov, 83 lastnikov pa bo prejelo pomoč v višini po 10 tisoč, to je 50 odstotkov. Skupaj je to okoli 1,7 milijona evrov. Za približno polovico škode na zasebnih objektih v Ljubljani, kot je bila prijavljena v Ajdi, bodo stroški poravnani iz sredstev podjetij, ki delajo v Ljubljani in se nakazujejo na račun ZPM Ljubljana Moste-Polje. Nobene občine v Sloveniji ne boste našli, ki je to naredila! Ko so vsi obljubljali pomoč, sem poklical gospo Anito Ogulin in jih rekel: »Anita, gremo v partnerstvo, moja stvar bo, da uredim denar, tvoja pa, da ga razdeliš.«
Koliko denarja pa se je nabralo v skladu, ki ste ga ustanovili po tem, ko te pozvali ljubljanska podjetja, naj vanj prispevajo?
Milijon osemsto tisoč. Do zdaj je bilo vplačanih 900.000 evrov, ostalo je v fazi realizacije. To je približno polovica poplavne škode pri zasebnikih. Pri čemer je treba izločiti objekte, kjer je voda zalila samo kleti. To ljudje rešujejo sami, mi skrbimo za bivalne prostore. Podjetja so se zelo lepo odzvala …
… so bila med njimi tudi javna podjetja?
Zaenkrat ne, z izjemo Lekarne Ljubljana, ki je prispevala 100.000 evrov. In tudi ko gre za zasebna podjetja, brez težav lahko objavimo seznam donatorjev, pod pogojem, da s tem predhodno soglašajo.
Še ena stvar je pomembna: dogovorjeno je bilo, da ni nujno, da se adaptacije izvajajo že letos, saj je za zidane objekte pomembno, da se dobro posušijo, zato lahko to počaka do drugega leta.
»Vsakomur po njegovih nalogah,« pravite. Mestne in velike občine se s tem načelom strinjajo. Kaj pa ostale? Ali pa s takim pristopom rahljate koalicijo občin proti državi?
Nisem bil na sestanku predsednikov Združenja mestnih občin Slovenije, Skupnosti občin Slovenije in Združenja občin Slovenije, a predsednik ZMOS-a, ki se ga je udeležil, mi je povedal, da sta s tem načelom soglašala tudi predsednika ostalih dveh asociacij. Videli bomo, kako se bo izteklo. Drugače bom povedal: država je porabo po ministrstvih zmanjšala za štiri odstotke. Občinam za razliko od države porabe ni treba zmanjševati po ministrstvih, občine se lahko preprosto odločimo, da v proračunskem letu ne bomo izvedli adaptacije neke šole ali pa, da bomo odložili gradnjo občinskega stadiona ali karkoli drugega … Občine se bomo prilagajale, ampak vedeti moramo, kdaj bomo od države prejeli sredstva, ki nam pripadajo. Trenutno čakamo, terjatve za povračilo pa se nabirajo.
V času vašega županovanja so bile vlade leve in desne, Ljubljana pa pod nobeno vlado ni imela kakšno prav izrazite podpore …
… To ste pa prvič v življenju izrekli!
Saj tudi nikoli nisem kaj drugega trdil.
A tega dejstva tudi nikoli niste na glas povedali!
Prosim, povejte, kako si to razlagate! Ali je Ljubljana premočna vis-a-vis drugih občin ali pa gre za kaj drugega?
Dve razlagi imam. S tem, ko na Ljubljani kažeš politično moč, lahko na svojo stran pridobivaš druge občine. Mi pa nismo nikoli jamrali. Če tistih 57 milijonov na letni ravni, ki nam jih je vlada Janeza Janše vzela leta 2006, pomnožimo s šestnajstimi leti, znese to eno milijardo evrov. Če bi razpolagali s temi sredstvi, bi se z državo poskušal dogovoriti o poglobitvi železniške proge in bi polovico te investicije mi pokrili. Prvo Janševo vlado sem pomagal zrušiti, kar mi je Janša tudi očital. To, da so leta 2008, pred volitvami, na Prešernovem trgu skupaj nastopili voditelji levih strank, je bila moja ideja. Gregor Golobič, Borut Pahor, Katarina Kresal, tudi Karel Erjavec je bil vabljen. Pahor je potem zmagal. Vsi predstavniki leve koalicije so mi zagotavljali, da bodo Ljubljani vrnili odvzeta sredstva. To se ni zgodilo. Edini predsednik, ki sem ga kdaj slišal govoriti o pomenu glavnega mesta, je bil srbski predsednik Aleksandar Vučić, ki je na konferenci v Beogradu, na kateri sem tudi jaz sodeloval, rekel: »Mi ćemo Srbiju razvijati kroz razvoj Beograda«. Uf, sem pomisli, zakaj kaj takega ne izreče kakšen predsednik slovenske vlade!
Pa saj Ljubljana je že, če jo primerjamo z vsemi drugimi mestnimi občinami, nadpovprečno razvita.
Ali je s tem kaj narobe?
Ni, a če bi predsednik slovenske vlade povedal isto, kar je izrekel predsednik Vučić, bi ga utemeljeno kritizirali vse druge občine.
A tudi Beograd je bil že takrat najbolj razvita srbska občina! Vučić je o tem govoril, ker je razvijal idejo o Beogradu na vodi, investiciji, ki stane dve milijardi evrov. Tudi mi bi lahko imeli kakšno podobno investicijo, če bi se našel tak vlagatelj.
Česa se vi, ki spremljate javno mnenje, spomnite izpred sedemnajstih let, kaj je bilo v Ljubljani narejeno?
Resnici na ljubo ne prav veliko.
Potem smo prišli mi, obljubili smo 22 projektov, ki jih bomo izvedli. Še danes se spomnim, kako mi je kolega Čerin, ko smo o njih razpravljali, svetoval, naj ne navajam datumov, ker me bodo ljudje držali za besedo. Rekel sem mu: »Aleš, datume pišem, da lahko za besedo držim sebe, tebe in da nas bodo Ljubljančani lahko držali za besedo.« Žal nam vsi projekti niso uspeli, ampak na koncu smo jih izvedli 2.400, ki smo jih tudi prikazali v knjigah… Potem mi začnejo nekateri opozicijski mestni svetniki razlagati o vrtcih. Lepo vas prosim! Za vse, kar smo doslej naredili, dobivamo pohvale, tudi iz tujine. Arne Jakob Zakrajšek (mestni svetnik Levice, op. ur.) se je s predlogom o brezplačnih vrtcih zaletel, sam je položil glavo na tnalo. Mi smo na državni koaliciji soglašali, da je vse brezplačno, je rekel. Super, uredite torej to, kaj vendar čakate, osem mesecev ste imeli čas, da uredite, zakaj potem niste?! Drži, Ljubljana ima toliko denarja, da bi to lahko naredila sama, a bi morali kakšen projekt ustaviti. Kaj naj ustavimo, vprašamo? Prenovo tržnice ali kaj drugega? Ne, ne bomo! Vsak projekt je pomemben.
Kako ocenjujete sodelovanje z vladno koalicijo? V mestu ste partnerji z Gibanjem Svoboda, na državni ravni pa ste, ko gre za financiranje lokalne samouprave, očitno nasprotniki.
V mestu imamo koalicijo, v kateri so Svoboda, SD in mi, ostalo je opozicija. In če bi analizirali glasovanja v zadnjem letu, bi ugotovili, da Levica in SDS vedno glasujeta enako – proti. Lahko bi celo rekel, da so predstavniki SDS bolj umirjeni od Levice.
Jaz sem sicer podpornik premiera Roberta Goloba, trdim, da dobro dela. Ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik je izjemno korektna, tudi z ministrom za finance Klemnom Boštjančičem sodelujemo zelo korektno, prav tako z ministri Bojanom Kumrom, Urošem Brežanom, Matjažem Hanom, Aleksandrom Jevškom, če omenim nekatere.
Ampak, ali ni ravno ministrica za javno upravo rekla, da bo država odstopila od sofinanciranja skupnih služb občin?
Da, o tem sem slišal. Pred leti so, namesto, da bi občine združevali, šli v to, da naj se občine povezujejo preko sodelovanja skupnih občinskih služb in je država to sofinancirala. V redu, ampak potem je očitno problem samo še župan in bi namesto petih občin in petih županov lahko imeli tudi le enega župana in bi nastala ena resna občina, ki bi imela tudi strokovne kadre, take, ki se spoznajo na svoje naloge.
Občine se moramo povezovati in usklajevati. Nič nam ne pomaga ureditev naše kanalizacije, dokler je občina Log Dragomer spuščala v Ljubljanico svoje odplake. Danes ima Log Dragomer urejeno kanalizacijo in ker je tudi IUV Vrhnika prenehala delovati, bo načeloma Ljubljanica od svojega izvira do izliva v Savo popolnoma čista.
Tu pa moram pripomniti, da nam že zelo dolgo obljubljate kopanje v Ljubljanici. In ga še zmeraj ni.
Ja, dolgo napovedujem, a če pogledamo po dnevih – od 365 dni v letu je bilo 265 dni primernih za kopanje. Ampak, to, kar se je zgodilo v Ljubljani tudi po teh poplavah, je hidrolog Rok Fazarinc napovedal že leta 2009, nakar so se zgodile poplave 2010 in 2014. V tem času smo dali 14 milijonov mestnega denarja namesto države za to, da smo naredili zadrževalnik na Glinščici, za to, da smo naredili druge stvari, da je direkcija za vode začela prenavljati Mali Graben in Gradaščico, ker je dobila 34 milijonov evropskih sredstev.
Rekonstrukcija Malega Grabna in zadrževalniki, ki so jih zgradili, so zagotovo obvarovali Ljubljano pred večjimi poplavami. Ampak, vsi zadrževalniki še niso zgrajeni, tudi Ljubljana je bila poplavljena, zadrževalnika Razori ni. Ali ste po poplavah poklicali župana občine Dobrova – Polhov Gradec in ga vprašali, kako komentira to, kar se je zgodilo?
Poklical sem župane mestnih občin in župane sosednjih občin. Župana občine Dobrova – Polhov Gradec Jureta Dolinarja sem poklical v soboto okoli pol devetih. Kako si šel skoz, sem ga vprašal. Šujica nas je udarila, je rekel. Kaj pa zadrževalnik, sem se pozanimal. Kolega, pred eno uro sem klical vodjo civilne iniciative proti zadrževalniku in ga vprašal, če je še vedno proti, mi je povedal.
Kaj vam je odgovoril?
Da ni več proti. Že pred desetimi leti, ko smo imeli sestanek s krajani v njihovem gasilskem domu, sem jim povedal, da bo MOL ljudem za tisto travo, ki bi bila poplavljena – na območju zadrževalnika ni namreč nobene njive – oziroma za seno plačal za celo leto ali pa jim bomo zagotovili kakšne druge bale sena. Na koncu tega območja sta dve hiši, a ti dve nista ogroženi, ker se nahajata višje od poplavne površine. Ampak, na enak način in z enakimi argumenti bi se lahko na tej strani občinske meje našel nekdo, ki bi zaprl cesto do Ljubljane, ker oni tam zgoraj dovoljujejo, da nas tu spodaj poplavlja. Ljudje božji, to vendar ne vodi nikamor! Stroški protipoplavnih ukrepov so stokrat manjši kot so stroški obnove po poplavah, ne glede na to, kdo jih plača, država, občina ali zavarovalnica.
Vrnimo se k sodelovanju z vlado. Z Janševo vlado ste relativno hitro sprejeli dogovor o glavnem mestu in večkrat ste poimensko navedli ministre, s katerimi dobro sodelujete.
Dogovor o glavnem mestu je bil pripravljen že za časa prve Janševe vlade. Župan glavnega mesta in vlada morata sodelovati, ne gre drugače. Janša je že v času svoje prve vlade za pogovore z MOL določil Gregorja Viranta in smo se z njim zmenili o nalogah, ki jih bomo skupaj izvajali. Med njegovo zadnjo vlado pa sem ga, ko se je pojavila epidemija covid-19, nekega večera poklical. Rekel sem mu: Janez, samo en lahko komandira in to si ti, sem pa trdno prepričan, da je to, kar je dobro za Ljubljano, dobro za celo Slovenijo. V času epidemije sva bila v stalnem stiku, tudi on me je poklical, ker ga je zanimalo, kako deluje ta ali oni ukrep. Njegova največja napaka je bila, da je za govornika vlade o epidemiji postavil Jelka Kacina, ki je s svojimi cinizmi ustrahoval ljudi. Nekdanji minister v Janševi vladi Boštjan Koritnik je danes pri nas podžupan, Janez Poklukar je bil dober minister, Zlatko Počivalšek je bil odličen gospodarstvenik in minister, a slab politik, tudi Andrej Vizjak in Jernej Vrtovec sta bila dobra ministra. To sem tudi večkrat javno povedal.
Kaj pa ta vlada? Pohvalili ste ministrico za javno upravo. Lahko navedete še recimo tri, s katerimi dobro sodelujete?
Zdaj me pa provocirate (smeh)! Imam seznam, ki je v treh barvah: ministri, s katerimi dobro sodelujem, so …
… V zeleni barvi …
… Ne, pri meni je to rdeča. Ministri, s katerimi ne sodelujem, so v sivi barvi, v črni pa so ministri, s katerimi slabo sodelujemo. Sodelovanje z nekaterimi je prav nemogoče. Že večkrat sem javno rekel, da je bilo dovolj lepih besed, zdaj bo treba vzeti lopato v roke in kakšno stanovanje tudi narediti. Če kdo misli, da bo stanovanjski problem rešil brez Ljubljane, ne ve, kaj govori. Potem berem pamflete o tem, da bodo naredili živi obroč okoli Roga, ker naj bi 27 milijonov vrgli v steklo in železo. Prav, naj ga sklenejo, a zame je to najlepši objekt. Vsak ima pravico do svojega mnenja.
Ministrice Bratušek niste omenili. Z njo morate danes sodelovati pri projektu Potniškega centra Ljubljana (PCL), ona je koordinatorka projekta, vajine politične poti pa so se v preteklosti razšle. Jo imate zato na črnem seznamu?
Diplomatski odgovor bi bil, da sva se začela pogovarjati. Kar je tudi nekaj.
Delati bosta morala z roko v roki.
To je fakt, kajti država je v tem delu precej odvisna od nas. Danes popoldan imamo sestanek na to temo, tri organizacije so se oglasile, ki bi rade bile stranke v postopku pri poteku kanalizacije okoli PCL. Ne verjamem, da je to razlog, one hočejo biti stranke v postopku zaradi razširitve ceste. 10. oktobra bo predstavljena prometna ureditev okoli PCL, dotlej bo treba počakati. Eno leto smo projekte vračali, ker niso odgovarjali na vprašanje parkiranja avtobusov, ker niso pojasnili, kako bodo avtobusi obračali. Zahteval sem, da projektanti povedo, kako bo avtobus prišel najhitreje do PCL in kako bo postajo najhitreje zapustil ter prišel na obvoznico.
Zakaj se načrtovanje cest ni projektiralo sočasno s potniškim centrom? Zdaj zgleda tako, da je bil najprej projektiran PCL, določilo se je, kje bosta železniška in avtobusna postaja, kje bodo kakšni peroni, zdaj pa poteka razmislek, kako bi do tja pripeljali avtobusi, da ne bi obtičali v gneči.
Zato pa smo eno leto čakali, ker nisem dovolil, da bi povezave načrtovali pred predstavitvijo potreb PCL. Neka sekretarka je ob tem pripomnila, da je narobe pri PCL to, da je na pol v zasebni lasti. Zraven sem pripisal komentar - »Dobro jutro!«, to je razmislek, ki je dvajset let prepozen. Škoda je zapravljati besede za kaj takega, še vedno zagovarjam poglobitev železnice, če bi nam vrnili tisto milijardo evrov, ki so nam jo v 16 letih odvzeli, bi se z državo lahko pogovarjali tudi o tem. Tako jaz tega ne bom dočakal.
Kako bo pa mreža LPP vezana na potniški center? To je ključno vprašanje. Ali bo z železniške ali avtobusne postaje spet treba pešačiti, da bi prišli do postaje šestice na Bavarskem dvoru ali na Gospodarskem razstavišču?
Enako bo, kot je danes, ponoči pa bodo imeli vsi avtobusi, ki danes stojijo na Bavarskem dvoru, izravnavo na Trgu Osvobodilne fronte in Masarykovi, tam bo prestop.
To je slabost tega projekta.
Kaj pa je slabše glede na današnje stanje?
Ampak ideja PCL je, da bo prometna ureditev boljša od današnje!
Da. Bo boljša. Do zdaj smo locirali osrednjo avtobusno postajo in obračanje avtobusov. Prepričan pa sem, da se bodo linije LPP prilagajale potniškemu centru in še vedno je aktualna ideja, da bi bil električni avtobus po notranjem obroču brezplačen.
Zazidalni načrt za PCL po izračunih Koalicije za trajnostno prometno politiko predvideva tri tisoč novih parkirnih mest. Teh tri tisoč novih vozil bo v centru samo poslabšalo situacijo.
Mislim, da ne bodo poslabšala situacije. Moj pogled je drugačen. Poleg uporabnikov objektov, ki bodo uporabljali parkirišče, bo to neke vrste Park and Ride parkirišče tik ob mestnem središču.
Ampak zakaj sploh dovoljevati toliko novih parkirnih mest v stavbah, ki bodo zgrajene tik ob novem potniškem centru in bodo torej imele dostop do postaj javnega prometa?
V glavi še vedno nismo naredili preskoka, še vedno smo sužnji avtomobila. Povedal bom en primer iz prakse. Eno leto in pol smo zaposlenim v UKC Ljubljana omogočali brezplačno parkiranje na parkiriščih P+R Barje ter vožnjo z direktnim avtobusom. Zaposlenim smo rekli, naj sami povedo, kdaj naj ti avtobusi vozijo. Povprečna zasedenost avtobusov v letu in pol je bila dva potnika. In kaj naj potem naredim? Nato te iste medicinske sestre prosijo, naj jim pomagamo s parkiriščem. Zdaj smo jim začasno dovolili brezplačno parkiranje na območju Snage (ob Povšetovi, op.a.).
Se strinjate, da vam je pri urejanju prometa v mestu od vaših začetkov do danes spodletelo? Promet je največji problem Ljubljane.
Ne, sploh se ne strinjam! Ljubljančani imamo danes 200.000 avtomobilov, pred leti jih je bilo 50.000 manj in vsak dan pride v mesto 127.000 avtov, od tega v devetih avtih od desetih sedi samo voznik. Promet je tudi peš cona in ta del prometa poteka vrhunsko in letos se je avtobusni promet po številu voženj glede na lani povečal za 15 odstotkov. Imamo tudi novih 300 kilometrov kolesarskih stez.
Naš načrt je bil, da bi se udeležba v ljubljanskem prometu delila po tretjinah: ena tretjina bo javni prevoz, ena tretjina pešci in kolesarji, eno tretjino pa bo predstavljal prevoz z avtomobili. Ko sem nastopil prvi mandat, je avtomobilski prevoz predstavljal 84 odstotkov. Danes smo pešci in kolesarji – jaz sem pešec, mene nikoli nihče ni videl, da bi se pred Mestno hišo pripeljal z avtom – presegli 40 odstotkov. Naš problem je, da uporaba javnega prevoza, torej LPP in železnice, dosega samo 15 odstotkov. 11.000 tovornjakov je vsak dan na naših avtocestah. Dr. Peter Lipar je lepo povedal, če bi se vsi postavili eden za drugega in ugasnili vozila, bi njihova kolona segala od Maribora do Vrhnike. Drugi prometni pas ne obstaja več, to je parkirišče. Dokler vsi vozijo 60 kilometrov na uro, še gre, če eden med njimi vozi 20 kilometrov na uro, nastane zastoj. Slovenija bo cela stala. Avtocesta mora postati šestpasovnivca, drugače absolutno ne bo šlo, od Domžal do Vrhnike mora ta biti zgrajena takoj.
Živim ob progi, kjer vozi trojka, vem, da mimo pelje ob 8.05, lahko bi šel z avtobusom in avta sploh ne bi rabil, če ob sobotah in nedeljah ne bi hodil po gradbiščih in vozniku ne bi hotel omogočiti prostega vikenda. Obstaja študija, ki pravi, kdaj je gneča v mestu – ko stojiš pred istim semaforjem in se ti rdeča luč trikrat prižge. Na Dolenjki tega še nisem doživel. Naš največji problem je Celovška cesta, tam je gneča res velika, a na njej je tudi najdaljši rumeni pas.
Pred časom ste povedali, da za zaključek kanala C0 manjka le še odsek pri hipodromu in da ste tudi že kineto v celoti vgradili. Kaj se trenutno dogaja s tem projektom?
Na upravni enoti smo zaprosili za gradbeno dovoljenje za ta zadnji odsek pri konjenikih v Stožicah, šest organizacij oziroma posameznikov se je v postopku javilo, da bi radi imeli status stranskih udeležencev. Upravna enota jih je zavrnila, pritožili so se na ministrstvo za okolje, podnebje in energijo. To bo najverjetneje podaljšalo postopek za dva meseca, ampak to je njihova pravica. Do ponedeljka (2. 10. op.a.) smo pregledali že 9.500 metrov zgrajenega kanala C0 in je brez poškodb. Vseh 12.000 metrov bomo preverili s kamero.
Zaradi parlamentarne preiskovalne komisije sem sodelavcem naročil, naj pripravijo seznam ključnih oseb v času od začetka načrtovanja kanala C0, od leta 1991, ko je bil župan Jože Strgar, do sedaj. Pripravili so tabelo s tremi kolonami: kdo so bili v tem času predsedniki vlad, kdo so bili ministri za okolje in kdo so bili načelniki upravne enote. Ugotovili smo, da imamo v tem obdobju vso politično paleto, od desnice do levice. To kanalizacijo so risali v času, ko je bil direktor VO-KE še Anton Kranjc, ki je bil potem mestni svetnik na listi NSi. Potem je na Snago za tehničnega direktorja prišel Aleš Hojs. Ta je nato leta 2006 šel na DRI. To je bilo pred začetkom mojega mandata, nisem ga zamenjal, pravijo, da je bil dober inženir. Na DRI pa je bil Hojs vodja skupine, ki je gradnjo kanala C0 pregledovala.
Trudim se razumeti, zakaj nekateri verjamejo, da bi delal kanal C0 v slabo moji mami pri 94., sebi pri 70. letih ali pa recimo mojemu vnuku in vnukinjama, najmlajša ima 11 let. V čem je štos? Da bi namenoma zastrupil ljudi? Tega res ne razumem. Pa tudi če razumem, da je opozicija proti, ne morem razumeti, da meščane strašijo, še posebej tisti, ki sedijo v Državnem zboru in Mestnem svetu, ki do pred 2 letoma sploh niso vedeli za kanal C0.
Problem je nastal, ker ste cevi dodali kineto, ki sprva ni bila načrtovana. Država od občine zahteva izvedbo presoje vplivov na okolje, vi pa ste kineto že v celoti vgradili brez te presoje.
V času ministra Simona Zajca je bil državni sekretar Aleš Prijon, ki je na radiu izjavil, da ni potrebna presoja vplivov na okolje, ker je kineta del projekta za izvedbo. Nato smo najeli dr. Rajka Pirnata, da preveri, če smo dolžni delati presojo. Ugotovil je, da zakon predpisuje pet situacij, ko mora investitor pridobiti novo gradbeno dovoljenje, in nobena od njih ne velja za kineto. Ker kineta prvotnega projekta ne spreminja tako, da bi bila potrebna sprememba gradbenega dovoljenja in posledično presoja vplivov na okolje. Mi smo kineto vgradili kot dodatno zaščito na najbolj občutljivem delu trase, če bi prišlo do potresa, po predlogu Geološkega inštituta.
Ampak še vedno velja odločitev agencije za okolje (Arso), da je treba narediti presojo vplivov na okolje.
To odločitev izpodbijamo na upravnem sodišču in čakamo na sodbo. Ta isti Arso je leta 2015 in 2016 v predhodnem postopku ugotovil, da presoja vplivov na okolje za kanal brez kinete ni potrebna. Mi smo kineto naredili samo kot dodatno zaščito na najbolj občutljivem delu. V končni fazi, če bo tako odločilo Vrhovno sodišče, bomo ponovno odkopali kanal in kineto odstranili.
Se strinjate, da je v Ljubljani preveč turistov in da zaradi tega trpi kakovost življenj Ljubljančanov?
Ravno obratno menim. Kaj je bilo v Ljubljani v soboto in nedeljo odprto pred sedemnajstimi leti, preden sem postal župan? Vse je bilo zaprto in nikjer ni bilo nikogar. Ob začetku mojega prvega mandata, je bilo v mestu 400.000 nočitev, povprečno so bivali 1,2 noči. Zdaj je milijon obiskovalcev in ustvarijo 2,5 nočitvi na osebo, torej 2,5 mio nočitev. Naš cilj je, da bi imeli 1 milijon obiskovalcev, ki bi ostali od tri do štiri noči in tako ustvarili 3-4 mio nočitev. Kar pomeni, da bi turistom morali poleg Ljubljane ponujati še celo Slovenijo. Ana Kučan piše, kako se človek nima kje brezplačno usesti v javnem prostoru. To so floskule. Kje se je pa človek lahko pred 17 leti usedel? Prej so bili ob Ljubljanici parkirani sami avtomobili, sedaj so tam mize, stoli, pa tudi javne klopi, kjer se lahko usede, kdor želi.
Cene stanovanj so porasle zaradi oddajanja turistom, v gostilnah so meniji in ceniki naravnani na turiste...
Cene stanovanj v mestu so porasle zato, ker je mesto prenovljeno. Zame je najlepše na svetu. Zakaj gradijo stanovanja v Ljubljani, ne pa drugje? Kdo je hotel živeti v centru mesta prej, ko so tukaj vozili avtomobili in avtobusi? Danes je drugačna situacija. Trenutno se za trg gradi 2000 stanovanj, zato cene ne bodo več mogle biti 4000 ali 5000 evrov za kvadratni meter. Danes je realna cena stanovanja 3000 evrov za kvadratni meter, brez davka, razen ekskluzivnih lokacij. In takšno ceno lahko dosežemo le tako, da se čim več gradi.
Ljubljana se sooča z zelo podobnim problemom kot kakšni drugi razvpiti turistični centri, od Benetk do Barcelone. Ljudje so v njih tam enako nezadovoljni s tem, kaj se jim dogaja.
Razen ko oddajajo svoja stanovanja na Airbnb. Ljudje smo si različni, eni se pritožujejo nad gnečo, meni je pa lepo, ko vidim polno ulico. Jaz se bojim praznega mesta, mesta duhov. Koliko časa smo navsezadnje domnevno preobremenjeni s turisti? Dva do tri mesece.
Pa tudi veseli december.
Decembra prihajajo večinoma Slovenci. Zavod Turizem Ljubljana izvaja anketo, kako stanovalci ocenjujejo situacijo s turisti. Kar 80 odstotkov ljudi je reklo, da so zadovoljni s turizmom.
Mesto je lastnik Hostla Celica, javni zavod Ljubljanski grad ima dva apartmaja na Stolbi, javno podjetje Ljubljanska parkirišča in tržnice (LPT) je kupilo dve plavajoči turistični hiški. Je smiselno, da se mesto ukvarja s turizmom na tak način? Ni vaša naloga, da usmerjate razvoj turizma?
Po tem, ko smo se razšli s prejšnjim najemnikom Hostla Celica, smo ga prenovili in sedaj dobiva še višje nagrade, posluje pozitivno in ima 95-odstotno zasedenost. Ta hostel nam je v ponos. V centru so lahko cene nočitev zelo visoke, tudi po 300 evrov. Hostel Celica pa po drugi strani ponuja spanje za po 20 ali 30 evrov. Ponosen sem na to, da turizem v javnem sektorju dosega vrhunske rezultate, boljše kot prej. Ves čas razlagam, da smo v tej mestni občini konkurenčni vsakemu zasebnemu podjetju. Potem je prišlo do gradnje objekta na Stolbi, kjer smo zgradili prostore za potrebe javnega zavoda Ljubljanski grad. Nad poslovnimi prostori sta dva apartmaja, ki sta primarno namenjena gostujočim umetnikom. Tudi v Rogu jih imamo. V času, ko ni umetnikov, pa je logično, da bomo te apartmaje oddajali na trgu. LPT je prišel z idejo, da bi imel ponudbo prenočišč na Ljubljanici. A potem so se pa začele pojavljati druge težave, ki jih sedaj rešujemo. Menim, da bosta ti dve hiški na koncu stali v bodoči marini, ki jo načrtujemo tam, kjer Ljubljanico prečka obvoznica.
Kar se je dogajala z lokacijo za minuli teniški turnir, je bilo smešno. Selil se je iz parka Zvezda na Trg republike, od tam v Tivoli in potem spet nazaj na Trg republike. Ob pojasnilih Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije glede primernosti oziroma neprimernosti posameznih lokacij se je zastavilo vprašanje, kako kdo razume mesto. Kaj sodi v mesto? Recimo odbojka na mivki ne sodi pred uršulinsko cerkev, univerzo in filharmonijo...
To je vaše mnenje.
… ja, seveda. Zanima nas, kako vi razumete Ljubljano?
Kot mesto, ki postaja prepoznavno v celem svetu. Ko sem bil mnogo mlajši in sem šel v Ameriko, je vsak taksist vedel za Tita, Jugoslavijo in Beograd. En odstotek taksistov je še vedel za Dubrovnik, en promil za Bled. Za ostala glavna mesta republik tudi slučajno niso vedeli. Ko sem postal župan, smo se začeli spraševati, kako postaviti Ljubljano na zemljevid sveta. Takrat smo načrtno začeli s prenovo mesta, najprej mestnega središča, ki ga vsi obiskujejo, potem nadaljevali po vseh četrtnih skupnostih, rezultat tega pa je 120 mednarodnih nagrad, najodmevnejša pa je zagotovo Zelena prestolnica Evrope 2016 in najboljša zelena prestolnica od vseh 20 doslej. Če se vrnem k vprašanju, kako razumem Ljubljano – kot mesto, ki živi, ki postaja zanimivo tudi za obiskovalce.
Kaj pa za Ljubljančane? Mesto je prvotno namenjeno meščanom.
Absolutno in mi si prizadevamo biti njihov najboljši servis. Ali veste, koliko Ljubljančanov je gledalo odbojko na Ljubljanici? 70 odstotkov gledalcev je govorilo slovenski jezik. Posnetek je všečkalo 80 milijonov ljudi, zaradi njega smo dobili prvo nagrado za marketing v Londonu. Tudi odbojka na mivki na Kongresnem trgu je bila krasen dogodek. 70 procentov ljudi na tribunah je bilo Slovencev.
Kar se tiče teniškega turnirja, je bilo moje stališče takšno, da po hokeju na Trgu republike tam nikoli več ne dovolimo takšnih dogodkov. Ker je bilo veliko umazanije, agregatov, led pa olje... Takrat smo s tedanjim podžupanom prof. Janezom Koželjem dorekli, da je Trg republike namenjen državnim proslavam in protestom. Zato, ko je prišel gospod Krušič (Gregor, predsednik Teniške zveze Slovenije, op.a.) z idejo, da bi teniški turnir izvedli na Trgu republike, nisem tega podprl. Predlagal sem, naj ga organizirajo na Kongresnem trgu, s čimer se je strinjal. Šele tik pred tiskovno konferenco sem izvedel, da nameravajo igrišče postaviti v parku Zvezda, ker je bil Kongresni trg preozek. Pokazali so mi umestitev igrišča v park Zvezda in zdelo se mi je sprejemljivo. Dali smo jim soglasje za uporabo prostora, ampak smo jim rekli, da morajo ostala dovoljenja urediti sami. Nato so iz teniške zveze sporočili, da nimajo soglasja Zavoda za varstvo kulturne dediščine za postavitev igrišča v Zvezdi. Naknadno so dobili Zavodovo soglasje za Trg republike in izjemoma smo dovolili to lokacijo samo zato, ker so bili že vsi postopki v teku, ker je bil turnir že napovedan. Turnir na Trgu republike je bil res slabo izveden. To je dejstvo. Ampak, ali v Dnevniku nikoli ne naredite napake?
Torej je vaše stališče, da tak dogodek ne sodi na Trg republike? Kot tudi ne sodi na Kongresni trg?
A, ne, na Kongresni trg sodi. Tja sodijo takšni dogodki, kot so začetek maratona, sprejemi za športnike in podobno. Nekateri ob tem govorijo, da je treba ščititi Plečnikovo Ljubljano... Prav, a kje bi bila Plečnikova dediščina, če skrbi za njo ne bi pokazalo mesto Ljubljana. Saj smo vendar mi prenovili Plečnikovo Ljubljano, njegove objekte, ki so zato postali del Unescove dediščine! Ne pozabite, da je bil pred tem Kongresni trg parkirišče za 117 avtomobilov.
Vsakdo ima pravico razmišljati, kako vidi mesto.
Vse moje odločitve temeljijo na strokovni presoji in prav hvaležen sem nekdanjemu podžupanu profesorju Janezu Koželju za to, kako izgledajo javni prostori. Vi pa lahko mislite, kar hočete.
Dva predvolilna projekta iz leta 2006, ki še nista bila izvedena, sta parkirna hiša pod tržnico in Plečnikov stadion. Kakšna bo usoda stadiona?
Pred enim letom sva z ministrico Asto Vrečko imela sestanek, na katerem sem ji rekel, da vidim samo dve poti za Plečnikov stadion. Ena je, da država kupi stadion, druga pa, da dajo Jocu Pečečniku dovoljenje, da izvede svoj projekt. Ona je rekla, da obstaja še tretja pot, očitno je takrat mislila, da stadion kupi lokalna skupnost. Ne bomo ga kupili. Sedaj se s Pečečnikom dogovarjajo glede odkupa že šest mesecev. Kakšen je rezultat dogovorov, ne vem, ker me ne informirajo. Sodelovanje z ministrico je slabo, do nas se še vedno vede, kot da je mestna svetnica Levice. Tudi od ministra Darja Felde že več kot eno leto čakamo na uresničitev dogovorjenih predlogov.
Od gradnje parkirne hiše pod tržnico ne boste odstopili?
Ne. Sedaj čakamo na gradbeno dovoljenje za prenovo tržnice, gradnjo parkirne hiše ter dograditev Mahrove hiše.
Bo ta projekt končan v vašem mandatu?
Vse bomo naredili, da bo. Ampak tudi če ne bo dokončan v mojem mandatu, bomo začeli z gradnjo.
Začetek kurilne sezone je tik pred vrati. Nedavno ste začeli s testnimi toplimi zagoni nove plinsko-parne enote. Se bomo že letos greli s pomočjo te enote?
Da, bomo. Trenutno je v fazi testiranja, vse poteka po načrtih, naši sodelavci Energetike Ljubljana so ponosni. Nato bo opravljen tehnični pregled, po njem pa bo plinsko-parna enota morala poskusno delovati pol leta. Ko bo to poskusno obdobje mimo, bo izdano dokončno uporabno dovoljenje.
Kako se bo to odrazilo na položnicah Ljubljančanov za daljinsko ogrevanje?
Položnice ne bodo višje! Ključna sprememba bo ta, da bomo za proizvodnjo toplote sedaj porabili 70 odstotkov manj premoga.
Lansko leto smo izkusili, kako močno se dogajanje na svetovnih trgih energentov lahko odrazi na naših položnicah. S polnim delovanjem plinsko-parne enote bomo bolj odvisni od plina. Nas mora skrbeti, če se lanskoletna situacija ponovi?
Ne. Mi bomo tudi po zagonu plinsko-parne enote imeli še vedno tri vhodne energente, poleg plina še biomaso in premog. Tega imamo na rezervi še za najmanj polovico ogrevalne sezone. Ko pa bomo zgradili sežigalnico, bomo s toploto postali 70 odstotkov samooskrbni. Takrat bomo kot energente uporabljali 30 odstotkov biomase, 30 odstotkov smeti, 10 odstotkov bo predstavljala solarna energija, preostalih 30 odstotkov pa bo plin. Pričakujem, da ko bomo proizvodnjo plinsko-parne enote kombinirali s sežigalnico in biomaso, bodo cene ogrevanja okoli 20 odstotkov nižje.
© 2024 LISTA ZORANA JANKOVIĆA. Vse pravice pridržane.